NIJZ: Mladostniki iz manj premožnih družin v času covida-19 pogosteje pili alkoholne pijače

NIJZ: Mladostniki iz manj premožnih družin v času covida-19 pogosteje pili alkoholne pijače

19.07.2021

V raziskavi, ki so jo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje – NIJZ opravili oktobra 2020 med učenci 9. razredov in dijaki 4. letnikov (vključenih je bilo 3052 mladostnikov), se je pokazalo, da so med mladostniki iz manj premožnih družin in tistimi iz bolj premožnih pomembne razlike v doživljanju pandemije, duševnem zdravju, tveganih vedenjih in drugimi z zdravjem povezanimi vedenji, zato jim je potrebno nameniti več pozornosti.

Neenaki pogoji za šolsko delo in občutki osamljenosti v prvem valu

Mladostnike so spraševali o pogojih šolanja v prvem valu epidemije. Približno 90 % mladostnikov je imelo pogosto ali zelo pogosto dostop do računalnika, tablice ali telefona in spleta za delo za šolo, ter tudi za komuniciranje s prijatelji, približno 10 % mladostnikov pa tega niso imeli nikoli, redko ali le občasno. Svoj prostor za opravljanje šolskih obveznosti je imelo približno 85 % mladostnikov, 15 % pa ni imelo prostora, kjer bi bili sami, ko so opravljali šolske obveznosti. O tem, da niso imeli pomoči pri šolskih obveznostih in podpore s strani učiteljev ali staršev je poročalo skoraj 27 % mladostnikov, 21 % pa jih meni, da niso imeli dovolj informacij od staršev, šole, medijev, da bi lahko razumeli, kaj se dogaja v državi. Približno petina mladostnikov se je med pandemijo počutila zelo pogosto ali pogosto osamljena in ni imela občutka, da je del skupine prijateljev, 17 % mladostnikov pa ni imelo (nikoli ali le redko) na voljo ljudi, s katerimi bi se lahko pogovarjala. Skoraj polovica (46 %) mladostnikov je poročala o tem, da se je pri njih doma zaradi pandemije poslabšala finančna in socialna situacija (npr., da so straši izgubili službo, da so imeli manj denarja, da so bili lačni, ker niso imeli denarja za hrano itd.).

Mladostniki iz manj premožnih družin v prvem valu bolj ranljivi in s slabšimi pogoji za šolanje

V prvem valu epidemije so mladostniki, ki prihajajo iz manj premožnih družin, to pomeni, da so ocenili družinsko blagostanje (gre za samooceno) kot slabše:

imeli redkeje svoj prostor za opravljanje šolskih obveznosti (skoraj tretjina: 32 %, mladostniki z boljšim blagostanjem pa 14 %);
niso imeli podpore pri šolskih obveznostih (32 %, mladostniki z boljšim blagostanjem pa 18 %);
pogosteje so se počutili osamljene (38 %, mladostniki z boljšim blagostanjem pa 17 %);
in se niso počutili kot del skupine prijateljev (skoraj tretjina: 31 %, mladostniki z boljšim blagostanjem pa 18 %).
Poleg tega so mladostniki iz manj premožnih družin pogosteje poročali, da nimajo dovolj informacij, da bi lahko razumeli dogajanje v državi (33 % manj premožnih in 18 % bolj premožnih mladostnikov) in da se je družinski finančni in socialni položaj poslabšal – takih je bilo 76 % mladostnikov iz manj premožnih in 39 % mladostnikov iz bolj premožnih družin. V času po prvem valu so mladostniki iz manj premožnih družin poročali o večji obremenjenosti z delom za šolo, ki jim je bila tudi manj všeč.

Mladostniki iz manj premožnih družin so imeli po prvem valu epidemije manj zdrav življenjski slog

Mladostniki, iz manj premožnih družin so redkeje uživali sadje in zelenjavo, zajtrk, redkeje so imeli skupne družinske obroke, pili so več sladkanih pijač ter bili manj telesno dejavni v primerjavi s tistimi iz bolj premožnih družin. Prav tako so mladostniki iz manj premožnih družin pogosteje pili alkoholne pijače, se pogosteje opili, pogosteje kadili tobak in uporabljali konopljo.

 

Več informacij na tej povezavi.