»Marihuana – saj to sploh ni droga…«

»Marihuana – saj to sploh ni droga…«

21.01.2019

Mladostništvo je obdobje, v katerem se možgani intenzivno razvijajo in prefrontalni korteks takrat še ni do konca razvit, kar vpliva na šibko kontrolo impulzov, na odločanje in na ocenjevanje tveganja, ki je pogosto nerealno. Mladostništvo je tudi čas, v katerem je prisotna večja potreba in želja po dokazovanju in raziskovanju. Razvojno gledano vse to služi svojemu namenu, za posledico pa ima lahko tudi nekritičnost v odločanju. Zaradi tega mladostniki ne morejo prevzemati odgovornosti za svoje odločitve in to pomeni, da imamo odrasli še toliko bolj odgovorno vlogo pri tem, da jih zaščitimo, da smo odgovorni, da podajamo jasne in resnične informacije in da jih opozorimo na tveganja, ki so prisotna pri uporabi različnih psihoaktivnih substanc in pri drugih tveganih vedenjih.

Marihuana je snov, ki je trenutno še posebej aktualna. Marihuana predstavlja najbolj razširjeno in najbrž najbolj množično sprejemljivo prepovedano drogo. Izrazito je razširjena tudi med mladostniki, ki pa so zaradi nevrološkega razvoja najbolj dovzetni za različne stranske učinke kajenja marihuane. Ti se na področju duševnega zdravja lahko kažejo kot tesnobnost, depresivnost in krajše psihotične reakcije. Uporaba konoplje pa predstavlja tudi pomemben dejavnik tveganja za razvoj drugih vrst zasvojenosti in lahko poveča možnost razvoja duševnih motenj.

Zelo pomembna je starost ob začetku rabe konoplje, saj njena raba moti normalen razvoj centralnega živčnega sistema. Zraven tega raba konoplje v obdobju mladostništva zmanjšuje sposobnost učenja in je pomemben razlog za prenehanje šolanja.
Dejavniki, ki povečajo možnost razvoja zasvojenosti, so bolj intenzivna in tvegana uporaba konoplje, stalna (redna) uporaba in zgodnejši začetek uporabe. Pri tem je pomembno tudi mladostnikovo duševno stanje – neugodni dejavniki za razvoj zasvojenosti so nizko samospoštovanje, slaba samokontrola in šibka sposobnost obvladovanja težav.

Splošno mnenje v družbi je pogosto zastrašujoče, če pogledamo kaj to pomeni za današnje mladostnike in tudi za širšo družbo.
Glede na to, da so današnji mladostniki v tolikšni meri izpostavljeni različnim dejavnikom tveganja, morajo biti zaščitni dejavniki še toliko močnejši. To pomeni, da je zelo pomembno, da mladostniki dobijo v družini občutek varnosti in sprejetosti s strani staršev, da se lahko na njih zanesejo, da bodo skupaj iskali rešitve za težave.

Mladostniki v svojem življenju potrebujejo odgovorne odrasle, ki zmorejo prevzeti vlogo starša tudi takrat, ko to ni enostavno.