Mehanikova zgodba

18.01.2019

Moja življenjska zgodba se zares začne, ko me je mama dala v rejništvo pri 3 mesecih.
Tam sem odrašal do tretjega leta in nato odšel v drugo rejniško družino na Gorenjsko. Tam sem preživel eno leto v vrtcu, nato pa še šest razredov osnovne šole. Načuil sem se pisati, brati, risati, voziti kolo, plavati, smučati in treniral razne športe, najbolj pa plezanje.

Po zaključenem šestem razredu sem se preselil k mami in z njo ter polbratom živel štiri leta in pol. Med tem časom sem začel kaditi cigarete in travo ter začel početi neumnosti. V šoli sem začel popuščati in izzivati profesorje. Skratka, s šolo sem imel dosti težav, saj sem bil rajši v družbi, ki pa ni bila vzorna.

Po štirih letih in pol me mati ni morala več prenašati, saj sem ji pil živce, klicali so jo iz šole zaradi obnašanja, ocen in špricanja ur. Odločila se je, da odide v Anglijo na dopust k prijatelju. Mene pa je poslala živeti k njeni mami, moji babici po njeni strani. To je bilo zame kar težko, saj nisem vedel, kakšna je ona, ker je nisem kaj preveč dobro poznal.

Pri babici sem dokončal prvi letnik srednje šole za poklic avtomehanika. Čez poletje sva se kar dobro razumela, ko pa se je začela šola, mi je pa težila z učenjem in naj neham kaditi travo, saj mi to škoduje. Po parih mesecih sva se začela prerekati in po šoli sem moral takoj domov. Nisem smel iti ven niti za pol ure, ker je vedela, da se bom zakadil in potem se ne bom mogel učiti. Čez nekaj časa sem ji začel bežati skozi okno, saj je živela v pritličju. Nisem imel ključa, zato sem se zvečer vračal domov skozi vrata, ki mi jih je ona odprla. Čez nekaj časa sem začel za kak dan ali dva zahajati k očetu, ki je živel v bližini, čeprav mi babica ni dovolila.

Enkrat sem prišel iz šole domov k babici in v sobi odvrgel torbo, v kateri je bilo prb. 50 g trave. Počakal sem, da je babica peljala psa ven in nato še jaz izginil ven za cel teden. Po dveh dnevih, ko me ni bilo ne domov, ne v šolo, mi je babica premetala omaro, da bi ugotovila, kaj imam oblečeno in zagledala še torbo. Odprla jo je in travo odnesla na policijo, dala izjavo in me še prijavila kot pogrešano osebo. Peti dan so me policisti našli, me odpeljali na PP in poklicali babico, da me pride iskat. Čez eno leto sem dobil sodišče zaradi 50g trave in ukrep za v vzgojni zavod, ker sem bil še mladoleten.

V zavodu sem pristal čez pol leta oz. septembra in začel življenje postavljati nazaj na prava pota, vključili so me tudi v Program za otroke in mladostnike v okviru programov Društva Projekt Človek. Začel sem hoditi nazaj v šolo oz. zaključevati s tretjim oz. zadnjim letnikom, ki ga bom tudi uspešno zaključil. Nehal sem kaditi travo, prenehal z neumnostmi in si našel cilj v življenju. Ko zaključim šolanje, si želim najti službo in živeti za lastni denar in z lastno presojo. Nekoč si želim ustvariti družino.

Mehanik