Kako ohraniti stik z našimi najstniki: tehnika aktivnega poslušanja

Kako ohraniti stik z našimi najstniki: tehnika aktivnega poslušanja

30.03.2020

Najstniki potrebujejo starše. Res pa je, da ne več na isti način, kot takrat, ko so bili še majhni. Najstniki potrebujejo odrasle starše, starše, ki ostajajo v stiku, ki dovolijo samostojnost in prenesejo napake. Najstniki nas potrebujejo, da jim zaupamo, da jih tiho spremljamo, jim dovolimo raziskovati in delati napake.

Eden najpomembnejših načinov sporočanja, da nam je mar za našega mladostnika, je odzivnost. Odzivnost pomeni, da ne ignoriramo, da se ne izmikamo in ne bežimo iz odnosa. Odzivamo se na vse provokacije in povabila za komunikacijo, ki prihajajo s strani naših mladostnikov, saj je to ena temeljnih varovalk, da ohranjamo stik z našimi otroci. Ne odzvati se pomeni več škode za stik in bližino kot odzvati se »napačno«.

Ker zavestno poslušanje ni naša utečena komunikacijska praksa, se moramo v ta način zavestno preklopiti. Svoje notranje dogajanje moramo držati na distanci, da se lahko v polnosti posvetimo sporočilu, ki nam ga namenja naš mladostnik. Naša edina naloga je, da to sporočilo vrnemo na način zrcalnega odziva. To pomeni, da izjav ne vrednotimo v svojem vrednostnem sistemu, ne obsojamo in ne sodimo. Slišanega ne jemljemo osebno, se ne spominjamo lastnih izkušenj in ne primerjamo. Sporočilo sprejmemo in ga brez sledu naših racionalnih obdelav vrnemo nazaj naslovniku. To je veščina, ki od nas zahteva, da smo empatični z drugimi. Zrcaljenje pa ne pomeni strinjanja, zlasti strinjanja s temami, ki so za nas nesprejemljive. Zrcaljenje je samo način, kako damo drugemu dovoljenje za različnost, sami pa še naprej ostajamo lastniki svojih prepričanj. S tem se izmaknemo igri bojevanja za to, kdo ima prav.

Zavedati se moramo, da je pri komunikaciji z najstniki veliko sporočil na nas naslovljenih kot provokacija. Zrcaljenje je tehnika, da vrnemo odgovornost nazaj na stran, kjer je provokacija nastala. Tako najstnika soočimo s svojim delom odgovornosti. Ko dobi nazaj točno to, kar je povedal, se sooči z vsebino sporočila, ki je njegova in s tem, da bo moral sam nositi posledice. Čustva moramo zrcaliti in osmisliti v svetu, kjer so nastala, in ne v našem svetu.
Z zrcaljenjem damo dovoljenje za otrokov drugačen svet, za njegovo individualnost in drugačnost. Refleksivna funkcija nam omogoča, da ne prevzamemo deleža, ki nam ne pripada.

 

(povzeto po: Izštekani najstniki in starši, ki štekajo; Albert in Leonida Mrgole)