Pesem

10.04.2020

Zadnje čase ful sem besen
Zato vam pišem tole pesem
Da sranje na papir natresem
Malo sem raztresen
Zajebancije dovolj postal sem resen

S čustvi se ukvarjam vsak dan
Ne vem še kako jih vn dam
Jeza žalost razlikovati jih ne znam
Zato od sebe zbežim stran
Boli me to ker se ne poznam
In po praznini tavam

Kdaj prišu bom temu do konca
Kdaj posijalo mi bo malo sonca
In se nehal bom počutiti ovca

To so moja uprašanja

Brez znanja

Žalost usakdanja
Da zbežim od sranja
Zaenkrat mi je uspelo
Od blizu vidu sem kar se ni smelo
Skoraj vse mi je vzelo

Tudi če sm se trudu
Marsikaj sem zgubu
Rablo mi je to da sm se zbudu
Vzet sem mogu kar lajf mi je ponudu.

Pun k.... mam tega
Da primla me je beda
Ko sm se navuku snega

Razjeda je nastala u meni
Ne veš kaj to pomeni
Blodu sem okoli
Zavedal se nikoli

Da drago me bo stalo
Malo tega kar mi bo ostalo
Da se tolko bo poznalo
Živet se mi zasralo

V ogledalu sem vidu mamo
Življenje se mi u sekundi prevrti
Da sem punim zasral se mi zazdi
Zadetek sem bil odjbal me vsi
Prijatelji znanci in tudi ti

Svet zrušu se mi je bil sem zadet spet
In hotu samo tebe met
Bed zrušu se mi je na glavo
Ko sem prvič spušu travo
In odšpilal prvo stavo
Stalno živel sem podtalno
Razmišljal sem ilegalno
Iskal življenje idealno

Nerealno sem se zmotu
Samo evre sem hotu
Podoben idiotu
Zato treba sranje dat na papir
Da v sebi najdem mir

Glih ko končati morem
Primem me da začnem.