MLADI in UMETNOST

13.04.2020

MLADI in UMETNOST

Mona Lisa, Mozart, Salvador Dali, Simfonija številka 9, Romeo in Julija, Sonetni venec, Gospodar prstanov, Antigona, Labodje jezero, Vlado Kreslin, Briljantina, Rolling Stones, Srečko Kosovel, Bratje Karamazovi, Monet ...

Zgoraj vsem omenjenim delom in osebam je skupno to, da gre za umetnost oz. da gre za umetniška dela in umetnike. Če razumemo pojem umetnosti v širšem smislu, to pomeni eno od oblik človekovega poznavanja realnosti, ki se odraža v umetniških delih. Umetnost je del duhovnega življenja človeka in družbe in na splošno velja za raznolik rezultat ustvarjalne dejavnosti vseh generacij. Kulturna zgodovina nam potrjuje obstoj umetnosti že v prvih zgodovinskih zaznamkih človekove kulture. Z umetnostjo je tesno povezan pojem lepote, vendar teh dveh pojmov ne smemo enačiti. Lepota je lahko le ena od sestavin umetnosti, to pa ni nujno, saj marsikatera umetniška ustvaritev na pogled ni lepa. Določanje kaj je lepo in kaj ne, je odvisno od družbenih in zgodovinskih okoliščin. Glavno merilo umetnosti je sposobnost, da povzroči odziv pri drugih ljudeh, umetnost je ena od oblik družbene zavesti, ki je glavna sestavina človeške kulture. Poznamo več vrst umetnosti: likovna umetnost, glasbena umetnost, plesna umetnost, gledališka umetnost, besedna umetnost in filmska umetnost. Za sodobno umetnost je pogosto značilen preplet različnih vrst umetnosti.

Vsekakor se je danes pomembno vprašati kakšno umetnost potrebujemo, kakšno umetnost potrebujejo naši mladostniki. Zakaj umetnostni hrami samevajo, mladi pa se posvečajo informacijski tehnologiji. Kam je usmerjena naša pozornost, predvsem pa kam je usmerjena pozornost mladih? Pomembno je najti pristop do umetniških del, kaj je za mladostnike aktualno, kaj jih pritegne, nasmeje, šokira, navdihne, pomiri ali razjezi... Najti moramo načine, kako mlade prepričati o pomenu umetnosti, zakaj se udeležiti te razstave, zakaj oditi v opero, zakaj prebrati ta roman, zakaj se udeležiti tega koncerta itd. Vprašati se je potrebno, kaj mi da umetnost oz. kako me napolni.

Vsekakor nam današnja tehnologija omogoča, da lahko do umetnostnih vsebin dostopamo na vsakem koraku. Npr. »Youtube« in podobne spletne aplikacije nam omogočajo, da do željene glasbe, pesmi, izvajalca pridemo v hipu. V hipu tako zadovoljimo slušne in vidne receptorje. Včasih je bila pot drugačna, potrebovali smo kasete, nato zgoščenke ali pa smo ure in ure čakali na radiu ali televiziji, kdaj bodo zavrteli naš glasbeni hit.

Glede filmske umetnosti je bilo v preteklosti prav tako drugače, kinodvorane so bile bolj obiskane, saj še ni bilo piratstva-nedovoljenega »lowdanja« filmov. Tako pa si dandanes veliko število mladostnikov ustvari kar domači kino. S tem sicer ni nič narobe, je pa problem v tem, da mladostniki pridejo do filmskih vsebin brez posebnega truda, v trenutku, kar potem v drugih situacijah vpliva, da prav vse želijo v hipu, v slabi minutki, kar pa ni realna slika življenja.

Kaj pa e-knjige, so te res tiste, ki bodo izrinile knjige? Mnenja so deljena, je pa vsekakor res, da so e-knjige bolj popularne pri mlajših generacijah, saj imajo starejše generacije še vedno rajši fizični stik, da lahko knjigo kupijo ali si jo izposodijo v knjižnici in jo primejo v roko.

Vsi mladi imajo pravico do spodbudnih umetnostnih izkušenj, ki jih navdihujejo, spodbujajo njihovo domišljijo ter prispevajo k njihovemu celostnemu razvoju. Želimo si, da stik z umetnostjo postane del njihovega vsakdana, v šolah, kot del kurikula ter organiziranih obšolskih dejavnosti, pa tudi kot način preživljanja prostega časa. Kulturno-umetnostna vzgoja naj bo odprta, strokovnjaki naj uporabljajo raznovrstne didaktične pristope, ki otrokom in mladim omogočijo spoznavanje vseh umetnostnih področij na visoki kakovostni ravni.

Umetnost je ogledalo življenja. Lev N. Tolstoj

Telo je ustvarjeno za gibanje. In gibanje je isto kot življenje. Če bi se zaustavilo, bi vse zamrlo. In v tem gibanju, ki je neminljivo, je zakoreninjen ples in z njim vred tudi potreba ljudi po njem.
Umetnina zmore odsevati to, kar v njej vidimo. Maurice Ravel

Velika razlika je med videti kako stvar brez svinčnika v roki in videti jo takrat, ko jo rišemo. /.../ Celo najbolj znan predmet postane čisto drugačen, ko ga skušamo narisati: opazimo, da ga nismo poznali, da nismo nikoli zares videli. Paul Valery

 

Urška Peterca