Iz prve roke: Ne nasedajte propagandi o "zdravilni rastlini"

Iz prve roke: Ne nasedajte propagandi o "zdravilni rastlini"

01.05.2020

Na Programu za otroke in mladostnike nas naši uporabniki radi »poučijo« o tem, kako je marihuana neškodljiva, celo zdrava in kako se z njo ni možno zasvojiti. Le kako bi se lahko zasvojili z raslino, ki zdravi raka? Kakšne negativne posledice bi lahko imelo redno uživanje, ko pa je njen učinek le sprostitev in zabava?
Takšne in podobne izjave večkrat slišimo iz ust mladostnikov, ki s travo začenjajo eksperimenirati. Zaradi teh prepričanj jih trava ujame v svoje kremplje, iz občasnih kadilcev hitro postanejo redni uživalci, negativne posledice pa vse bolj stopijo v ospredje. Nekateri se še naprej slepijo, da njihova anksioznost, depresija in panični napadi nimajo veze z uživanjem THC, da jim trava celo pomaga premagovati osebnostne težave, da jih »zdravi«. Svoje stiske blažijo z povečano uporabo substance, ki je te stiske povzročila. Ujamejo se v začaran krog.
Spodnja izpoved rednega uživalca opozarja na negativen vpliv, ki ga ima kajenje trave na osebni razvoj in nas opominjajo, da ne smemo prehitro nasesti propagandi o »zdravilni rastlini«, ki nas sprošča in nam pomaga blažiti stiske.


David (20 let)
Travo sem začel kaditi pred dvema letoma. Najprej sem kadil občasno, a še preden sem se zavedal, si sploh več nisem znal predstavljati dneva brez jointa. Kadil sem vsak dan od jutra do večera, največkrat v družbi s prijatelji, pa tudi sam. Na začetku sem se počutil dobro, brez skrbi. Nato so se začele pojavljati težave. Ko smo s prijatelji odšli na koncert sem doživel svoj prvi panični napad. Prepričan, da doživljam srčni infarkt sem prosil prijatelje, da mi pokličejo rešilca, a zdravniki so bili jasni: doživel sem panični napad. Iz dneva v dan sem se počutil vedno bolj anksiozno in ker sem bil navajen, da me trava sprošča, sem težave skušal pomiriti s kajenjem. A kajenje name ni več imelo enakega učinka. Namesto pomiritve in sprostitve sem pod vplivom THC občutil strah in preganjavico, v družbi sem postajal vedno bolj zadržan in zaprt vase. Začel sem se izogibati socialnim interakcijam, saj so me spravjale v stisko. Iz nekoč družabnega in aktivnega mladostnika sem postal otopel in apatičen. Pasiven, brez zagona, ciljev in ambicij. Zanemarjal sem svoje obveznosti, prijatelje in družino. Kljub vsemu sem potreboval veliko časa, da sem ozavestil, koliko je k mojemu počutju prispevalo redno kajenje THC. Želel bi reči, kako so težave izginile takoj, ko sem prenehal kaditi. A žal ni bilo tako. Z vzpostavitvijo abstinence se je anksioznost sicer zmanjšala, ni pa popolnoma izginila. Spremembe moje osebnosti, ki so nastale pod vplivom trave najverjetneje nikoli ne bodo popolnoma izginile.