Prosti čas mladih v času koronavirusa

29.04.2020

V zadnjem mesecu in pol imamo prostega časa kar naenkrat več, kot smo upali želeti ali kot upamo priznati. Vsaj nekateri. In kako ga porabimo?
Po prvem šoku ob uvedbi ukrepov v zvezi s COVID-19 smo se, hočeš nočeš, prilagodili novi normalnosti. Utrujajoča in dolgočasna vožnja do šole ali službe v neskončnih kolonah ob konicah je izginila. Puf! Sedenje pri pouku in v pisarnah 8 ur, tudi. Kaj zdaj? Najbrž nikoli niti pomislili nismo, koliko časa porabimo za te stvari, dokler jih niso prepovedali. Na igrišča ne smemo, lokali so zaprti, kino, koncertov ni več. Še družimo se lahko le z družinskimi člani.

Značilno je, da manj kot imamo prostega časa, bolj nam je dragocen, bolj ga želimo izkoristiti. Pred desetletji po tiho implantirano prepričanje, »Ni važno koliko časa smo z otrokom, beri imamo prostega časa, važno je kako ga izkoristimo.«, služi le korporativni miselnosti, kapitalu. Manj kot imamo prostega časa, več delamo! Danes to ve sleherni državljan sveta. Tako tisti srečneži, ki trenutno uživamo obilje prostega časa in tisti, ki za našo skupno dobrobit prekomerno delamo za zaustavitev pandemije.

Katere prostočasne aktivnosti smo počeli pred pandemijo, da smo si napolnili baterije? Večina vse kaj drugega, kot danes. Bili smo povsod drugod, še najmanj doma in z družinskimi člani, tistimi, ki gredo najstnikom tako zelo na živce. Nekatere prostočasne aktivnosti so se prenesle v virtualni svet, online komunikacija se je povečala, na socialnih omrežjih so se povečale humorne in zabavne objave. A kaj ko mladostnikom, sedaj, ko imajo lahko nadzor, starši online omejujejo.

Kako je prosti čas pomemben za psihosocialni razvoj mladostnic in mladostnikov nam pojasnjuje A. Gril v članku Prosti čas mladih v Ljubljani (2006). Prosti čas je pomemben za vsakogar, ker pomeni razbremenitev od vseh intelektualnih in fizičnih naporov in obveznosti. Ravno zaradi prostočasnih dejavnosti, ki jih ne doživljamo kot obveznosti, le tega dela tako drugačnega in pomembnega. Ključni element prostega časa je samousmerjanje, notranja motivacija, spoznavanje lastnih sposobnosti in izkušnja zadovoljstva (Caldwell in Baldwin, 2003).

Z razvojnega vidika je notranja motiviranost pomembna za razvoj posameznikove iniciativnosti, tako pomembne za spretnosti vodenja, altruizma in javnega delovanja. Predvsem notranja motivacija je pomembna za zadovoljevanje potreb po kompetentnosti, samostojnosti in povezanosti z drugimi. Vztrajanje pri aktivnostih, ki so osebno pomembne, mladostnika uči premagovanja ovir in izzivov, reševanja problemov, tako življenjsko pomembnih spretnosti.

Sicer vrstniška socializacija, preživljanje časa s prijatelji poteka doma, na ulici, v lokalih. Mladi se učijo medsebojnih spretnosti potrebnih za vzpostavljanje medosebnih odnosov z vrstniki ter ohranjanje prijateljstev in partnerskih zvez. Osvajajo znanja in veščine, ki so temelj uspešne komunikacije in medosebnih odnosov tudi kasneje v življenju. Danes je to omejeno.

Mladostništvo je tudi čas, ko se mladi učijo socialnih kompetenc, raziskujejo družbene vloge in odnose med njimi v obstoječem družbenem sistemu, tako pomembnih za aktivno državljanstvo. Sodelujejo v dejavnostih javnega pomena, dobrodelnih, humanitarnih, kulturnih prireditvah, družbenopolitičnih akcijah. Na podlagi teh izkušenj gradijo prepričanja o družbenih strukturah in sistemih.
In kot najpomembnejša izkušnja iz prostega časa je izkušnja svobode. Spodbuja mlade da eksperimetirajo s socialnimi vlogami, vedenjem in idejami. V koliki meri takšne omejitve po tiho vplivajo na razvoj mladostnika ne moremo vedeti. Nekaj zato, ker takšne situacije še nismo imeli, največ pa ker se tega enostavno ne da predvideti.

V Programu za otroke in mladostnike iz pričevanj staršev opažamo, da so pri nekaterih mladostnikih tvegana vedenja povsem izginila ali se je nekoliko zmanjšala želja po njih. Pod tvegana vedenja mislimo pitje alkohola, drog, hoja po robu zakona in ne varno spolno vedenje, ki jih po pravilu spremlja dolg čas in pasivnost.

Za mlade je prosti čas čas za sprostitev, ko lahko počnejo kar hočejo, ko so prosti zunanjih pritiskov, so s prijatelji, lahko izražajo sebe in preizkušajo nove sposobnosti ter se zabavajo. Nekateri raziskovalci (na primer Caldwell in Baldwin, 2003) ocenjujejo, da imajo mladostniki od 40-50% prostega časa. Takrat so izven nadzora odraslih, sami ali v družbi vrstnikov.

Kaj se je v teh pandemičnih razmerah za mladostnike glede trajanja prostega časa spremenilo. Nič. Se je pa spremenil kontekst in aktivnosti, bolj je povezan z domom in družino. Bo to pozitivno vplivalo na razvoj družbe ali ne?

Zagotovo bo ta izkušnja vplivala na vrednote mladih. Starši že sedaj opažajo razliko. Mladostnik, ki pred dvema mesecema še ni hotel živeti s starši, ker so tako nemogoči, je sedaj kot mucek, je povedala neka mama. Bomo videli. Pomembno je, da smo kot družba in kot odrasli posamezniki pozorni na naše mladostnike in da jim pomagamo umestiti se v te, za vse nas, nepredvidljive razmere.

Za zaključek še misel dr. Vandane Shiva, morda kot ideja, kaj naj starši počnejo skupaj s svojimi mladostniki:
»Vsak mlad človek bi moral spoznati, da je delo z rokami, srcem in razumom ter medsebojna povezanost teh treh najvišji razvoj naše vrste. Delo z rokami ni degradacija, temveč naša resničnost. Začnite vrt, ustvarite igrišče, shranite semena, kuhajte....«

 

Božena Blanuša
dipl. org. in men. socialnih dejavnosti