Iz prve roke: Moja zgodba o odvisnosti

08.05.2020

Po petnajstih letih odvisniškega življenja sem se na svoj 30. rojstni dan odločila, da ubistvu živim navidezno srečo.

Imela sem redno službo v kateri sem bila uspešna in veliko energije vložila v to.
Bila sem tudi v vezi s fantom, ki je imel probleme s alkoholom in travo. Sama sem pa ves zaslužek od trdega dela porabila za heroin. Počasi sem začela prekinjat stike z njim, ker je bil veckrat tudi psihicno nasilen do mene. Stike sem prekinila tudi s vsemi odvisniškimi prijatelji. Najhujso krizo sem prebrodila sama doma z mocno ustrajnostjo in trdo voljo, da mi to uspe in da jaz to zmorem.
Sele potem sem ugotovila, da je to šele začetek. Da se bom mogla boriti naprej.
Odločila sem se za psihjatrično zdravljenje na CZOPD LJ. Tudi tam je bilo težko a z voljo o visokem cilju mi je uspelo, sedaj je že skoraj leto dni od kar sem bila sprejeta.
Vendar vem, da še vedno potrebujem pomoč in odkrite pogovore. Trenutno obiskujem dnevni oddelek na CZOPD ter individualne pogovore na Projektu človek. Poleg tega delam prostovoljno, veliko časa posvečam hoji v hribe, kuhi, peki, fitnesu, plezanju in še kaj bi se našlo..
Ko bom pripravljena se želim nazaj zaposliti in opravljati poklic, ki mi je pisan na kožo in v katerem uživam.