Komunikacija v adolescenci

05.11.2020

Mladostnik ustvari mnenje o sebi v odnosu z drugimi ljudmi, ki ga obkrožajo in s katerimi ima kontakt. V kakšno osebo bo zrasel, kakšne odnose bo imel in kako bo komuniciral z drugimi je odvisno od načina na kateri so starši komunicirali z njim tekom njegovega odraščanja.

Na osnovi komunikacije s starši mladostnik ustvarja sliko o sebi in išče svoj prostor v družbi. Mladostnik se bo razvil v samostojno, emocionalno toplo in stabilno osebo, če je v komunikaciji s starši imel možnost izražati tudi stališča, ki so drugačna od mnenj staršev in če so starši podpirali raziskovalni odnos do sveta ter ga usmerjali, da različne situacije pogleda iz različnih zornih kotov. Takšen mladostnik bo jutri odprt, iskren in fleksibilen na način, da zagovarja svoje mnenje in hkrati upošteva, spoštuje in se zna vživeti v razmišljanje in čustvovanje sogovornika.

Starši se v intenzivnih pogovorih in konfliktnih situacijah z mladostnikom včasih odzivajo z žalostjo, jezo, strahom, občutki krivde, sramu, razočaranja in izdajstva. Takšne čustvene reakcije staršev niso ustrezne in so posledica naučenih reakcij iz otroštva, ki so jih prenesli njihovi starši in, ki so jim pomagale, da »preživijo« neprijetne in travmatične situacije. Zelo je pomembno, da se jih starši naučijo prepoznati oz. da jih ozavestijo in spremenijo v pozitivne odzive. Drugače se neustrezna komunikacija lahko prenaša iz roda v rod.

Pomembno je, da se starš ustavi takrat, ko zazna, da mladostnikovo mnenje vpliva nanj na način, da postane razburjen, vznemirjen, prizadet in podobno. Preveri naj pri sebi kako se počuti. Ali se počuti krivo, ponižano, manjvredno, nemočno, ...? Ali se je v svojemu otroštvu tako počutil in kako se je takrat odzival?

Če svoje bolečine iz otroštva ne predela, se bo s svojim mladostnikom »zapletal« v obtožbe, žalitve in kritike, ki bodo mladostnika vse bolj oddaljevale. Starši, ki svojim mladostnikom poskušajo vsiliti svoje mnenje in izživeti svoje nezadovoljene potrebe in želje skozi komunikacijo z njim, kažejo nespoštovanje do osebnosti in integritete mladostnika. Na ta način, zaradi lastnih slabih izkušenj in lastne bolečine, mladostniku pošiljajo neprimerna sporočila, ki imajo rušilno moč na samopodobo, zaupanje v sebe in druge ljudi ter na razvoj socialnih veščin in odnosov.

Zelo je pomembno kako komuniciramo z mladostniki in kako jih poslušamo. Povratne informacije, ki jih podajamo mladostniku, ga zaznamujejo in oblikujejo v človeka, ki je zadovoljen in srečen ali obratno – v žalostnega, jeznega, zagrenjenega, razočaranega in nesrečnega človeka.