November - mesec preprečevanja zasvojenosti

November - mesec preprečevanja zasvojenosti

18.11.2020

Pojem zasvojenosti je v zadnjih desetletjih bil deležen svojevrstnega razvoja. Javno mnenje glede oseb, ki imajo težave z zasvojenostjo je šlo čez transformacijo in destigmatizacijo. Velik korak naprej je bil tudi sprejetje različnih vedenj kot oblike zasvojenosti. 
Od začetkov ukvarjanja z zasvojenostjo do danes se naše razumevanje pojma zasvojenosti širi. Dandanes pogosto slišimo izraze kot so zasvojenost s hrano, z nakupovanjem, s športom, z odnosi, z internetom, s telefonom ...

Kje pa je tista meja od katere naprej govorimo o zasvojenosti?
Dandanes je, vsaj v okoljih, kjer se resno ukvarjamo z rehabilitacijo zasvojenih oseb, dokaj splošno sprejeto mnenje, da zasvojenski vzorci vedenja izvirajo v odtujenosti in čustveni praznini, ki je prisotna v času odraščanja. Bolj stresna kot so zgodnja leta življenja, večje je tveganje, da bomo razvili različne oblike zasvojenosti kot nadomestek za pozornost in povezanost, ki ju nismo prejeli takrat, ko smo ju najbolj potrebovali.

Tudi praksa kaže, da je očitna povezava med zasvojenostjo in travmo. Res je, da vsak travmatiziran otrok ne razvije zasvojenosti, je pa vsaka zasvojena oseba travmatizirana.

Uporaba substanc ali določenih vedenj služi temu, da posameznik omami svojo zavest in spremeni svoje doživljanje, to je nedvomno res. A vprašajmo se kaj morajo ti ljudje čutiti takrat, ko so trezni, da so vse negativnosti, ki neobhodno pridejo v kompletu z razvojem zasvojenosti, vredne tega, da jih prenašajo? Koliko in kakšno neugodje morajo čutiti?

Ne gre za to, da je posameznik zasvojenost izbral ker si je tega želel, in ne gre za to, da je to bolezen, ki jo je podedoval. Zasvojenost vedno služi določenemu namenu v življenju posameznika. Daje uteho, je distraktor pred bolečino, je blažilec stresa. Vedno služi določenemu namenu, čeprav ne najbolj funkcionalno. 

Zasvojenost je kompleksen psihofiziološki proces, ki ima določene ključne komponente:

  • trenutni užitek oz. olajšanje, 
  • craving oz. hlepenje, 
  • negativne posledice zaradi izvajanja določenih vedenj, 
  • oseba ne more prekiniti s tem vedenjem, čeprav si to želi.

 

Vse oblike zasvojenosti imajo v svojem jedru olajšanje, sprostitev, adrenalinski val, ki nastopi, ko je droga na dosegu roke oz. ko so izpolnjeni pogoji za izvajanje vedenja. To ne traja dolgo, saj kmalu sledi osredotočenost na nov krog pridobivanja in izvajanja določenih vedenj.

Ne glede na to kje na spektru zasvojenosti se določeno vedenje nahaja, za vse so značilne te štiri komponente. Substance niso bistvene. Ne gre toliko za zunanjo dejavnost, ampak za notranji odnos do določene aktivnosti oz. substance.