Odmik od vsakodnevne naglice

11.05.2018

V Programu za otroke in mladostnike se nekajkrat letno odpravimo na tabor, kjer se od stresa vsakodnevnega življenja umaknemo v naravo. V družbi živali in ob vsakodnevnih opravilih, ki so del življenja na ranču, se sprostimo in naberemo novo energijo za soočanje z majhnimi in tistimi malo večjimi tegobami odraščanja. Skozi raznorazne aktivnosti uporabniki razvijajo empatijo, občutek osebne odgovornosti ter kolegialnost. Pomemben vidik tabora je tudi odmik od elektronskih pripomočkov in iskanje možnosti zabave brez njih.

Kaj o taboru meni delavka Programa za otroke in mladostnike?

»Februarski tabor, ki je potekal na zasneženo idiličnem ranču Kaja in Grom mi privablja smeh na obraz in toplino v srce. Lepo se je spomniti kako bližina tako mogočnih živali kot so konji omehča in pomiri naše uporabnike. Krtačenje, čiščenje hleva, hranjenje in učenje jezdenja na njih vpliva meditativno in terapevtsko. Ob njih se učijo soočanja s strahom in zavedanja, da zmorejo in znajo biti vestni, nežni in sočutni. Želim si le, da bi tudi do sebe zmogli imeti takšen topel in lep odnos kot ga imajo do teh plemenitih živali.«

Nina

Kako pa so tabor doživeli naši uporabniki?

»Na ranču mi je bilo vse zelo všeč. Najboljše je bilo takrat, ko smo krtačili konje in se naučili njihovo govorico. Veliko časa smo preživeli z njimi, jih hranili in čistili. Všeč so mi bile tudi druge živali na ranču s katerimi smo se cartali. To so bili kužki Maks, Kala in Žaba.«

»Z veseljem sem pomagal v kuhinji pri pripravljanju kosila in večerje. Spekel sem sirove štručke in čokoladno pecivo. Vsi so bili navdušeni nad mojo peko.«

»Na taboru sem bila prvič in sem zelo uživala. Spoznala sem nove ljudi, nove poglede na svet. Končno sem se spoznala s konji in se z njimi zelo povezala. Videla sem, da so res mogočne živali. Všeč mi je bila tudi pasja družba, saj so psi moje najljubše živali. Vzela sem si čas zase, se odmaknila od stresnega življenja, ki mi ga povzroča šola in včasih tudi dom. Rada bi še šla na tabor, ker je bila to zame zelo lepa in pozitivna izkušnja.«

»Drevesa, sneg, lesene stare hiše so mi dajale občutek domačnosti. Ves ta ambient in vzdušje, ki smo si ga pričarali vsak večer pred spanjem, mi je dajal občutek svobode, radosti. Smejali smo se, pravili vice.«

»Na taboru se mi je vtisnila v spomin igra s konji. Povezanost ljudi in živali. Nenaporno delo in prijeten klepet. Skupinski obroki in počivanje po obrokih. Tabor je prehitro minil in ga ohranjam vsakodnevno v mislih. Ob težkih trenutkih se spomnim občutka lebdenja na tej mogočni in nežni živali. Od tega vikenda sem odšla bogatejša za nova poznanstva, novo izkušnjo ter za urice igranja in kepanja na Ranču.«

»Vikenda na ranču sem se že pred odhodom zelo veselila, saj smo se prejšnjič imeli fantastično. Jahanje je kar zahteven šport, če vse delaš, kot je prav...misliti moraš na en kup stvari in naslednji dan čutiš bolečine v mišicah. Je pa zelo zabavno, sploh, ko dobiš ritem in si s konjem »eno« v gibanju. Zvečer smo bili vsi polni lepih vtisov, pa tudi med sabo smo se še bolj povezali. Vzdušje je bilo sproščeno in prijetno.«

»Pri negi konja (krtačenje), kjer je vsakemu bil dodeljen svoj konj, sem res začutil povezanost s konjem. Mojemu konju je bilo ime Lonči in ko sem stopil k njemu v boks in se pripravil na krtačenje je bilo med nama čutit še rahlo nezaupanje, ki je kmalu izginilo in Lonči se je povsem sprostil, tako kot jaz. Večer je minil v sproščenem vzdušju, malo smo se še spoznavali in pred spanjem povedali par vicev. Moja sklepna misel je, da se mi zdi ta tabor nekaj zelo prijetnega in koristnega tako za mladostnike, kot za nas malo manj mlade. Hvaležen sem za to doživetje in v prihodnje se z veseljem udeležim tega ali kakšnega drugega tabora.«