Vedenjske oz. nekemične zasvojenosti

17.04.2024

Ko slišimo besedo "zasvojenost", običajno najprej pomislimo na alkohol, marihuano ali druge droge. Ampak danes se vse več ljudi znajde v primežu drugačnih zasvojenosti, ki nimajo opravka s substancami. Govorimo o zasvojenosti z videoigrami, igrami na srečo ali spolnostjo, o katerih znanstveniki pravijo, da vplivajo podobno na naše možgane kot uživanje "droge". Zato se postavlja vprašanje: S kakšno resnostjo bi morali jemati ta vedenja?

Poglejmo sebe za primer. Kolikokrat dnevno preverimo telefon, tudi ko ne zvoni? Med pandemijo COVID-19 je kar 30,7 % uporabnikov pametnih telefonov priznalo, da so od njega odvisni. To pomeni, da smo telefon uporabljali kot pobeg pred vsakodnevnimi skrbmi. Z njim se je zelo enostavno odklopiti od resničnosti - samo vzamemo ga iz žepa in smo že potopljeni v drug svet, ločeni od realnosti, čas pa nam kar zbeži.

Takšno vedenje je žal postalo sprejemljivo v naši kulturi, celo izraz "phubbing" imamo, ki opisuje namenjanje pozornosti telefonu namesto ljudem, s katerimi preživljamo čas. Tako lahko danes pogosto vidimo ljudi, ki so "skupaj" za mizo, vsi na svojih telefonih. Izjema pa niso niti kraji, kamor se pridemo "odklopit", kot je plaža, gorska koča ali celo wellness center.

Poleg telefona poznamo tudi druge vrste vedenjskih zasvojenosti, kot so spletno nakupovanje, prekomerna uporaba družbenih omrežij, brskanje po internetu - nekatera pa niso vezana na digitalne medije, kot npr. prenajedanje, deloholizem, pretirano športanje. Te vrste vedenja so vse pogostejše, zato se jih tudi vedno več preučuje. Njihova pogostost je prikazana na spodnjem grafu.

 

Graf 1: Ocena prisotnosti nekemičnih oz. vedenjskih zasvojenosti v % populacije (Zainab Alimoradi, Aida Lotfi, Chung-Ying Lin, Mark D Griffiths, Amir H Pakpour, 2022)

Dodatno lahko razumemo vedenjske zasvojenosti prek švicarske študije iz leta 2019, ki je zajela 5516 mladih moških. Raziskovali so povezavo med uporabo drog, vedenjskimi zasvojenostmi in duševnim zdravjem. Ugotovili so, da obstaja srednje do močna povezava (petina do četrtina variance) med resnostjo zasvojenosti in duševnim zdravjem. Točnost te ocene pa se je prepolovila v primeru, da so jo sklepali zgolj z eno (substančno ali vedenjsko) zasvojenostjo. Predvsem so se vedenjske zasvojenosti pokazale kot močan napovednik za socialno anksioznost in motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) v povezavi z uporabo interneta, depresija pa s pretiranim delom.

 

Viri:

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC10417904/

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC9465150/

https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2352853221000341

https://akjournals.com/view/journals/2006/8/4/article-p664.xml