Pomen zdravega načina življenja in športa pri mladih in v družbi

10.02.2025

Po mojih osebnih opažanjih skozi delo z ljudmi kot športna trenerka in aktivistka za osebnostno rast in razvoj, že več let opažam, da so mladi v 21.v stoletju navajeni precej drugačnega načina življenja, kot pa ga je bila navajena naša generacija. Današnja družba je več ali manj naravnana na frekvenco nezdravega in nekonstruktivnega načina življenja, kot so pretiravanje z igranjem računalniških igric, pretirana uporaba interneta in socialnih omrežij, gledanje televizije, uživanje mastne in hitro pripravljene prehrane, ki je dostopna na vsakem koraku, premalo je gibanja, druženja na športnih igriščih in pred bloki, dostopnost prepovedanih substanc pa je tudi na dosegu roke.

Človek nima jasnih ciljev in ambicij, vsaj ne v večini, sooča se s težavami, ko so slaba samopodoba, slaba zmožnost koncentracije, slabše gibalne sposobnosti, prekomerna ali prenizka telesna teža, motnje hranjenja ter druge vedenjske motnje. Tudi depresija in anksioznost se pojavljata že v najstniški dobi, da ne govorim o nasilnih oblikah vedenja do sebe in drugih.

S tem sem se na hitro dotaknila perečega problema sodobne družbe, ki pa ga je možno najprej s prepoznavanjem, nato pa z dobro spodbudo, motivacijo in usmerjanjem v bolj konstruktivne odnose ter športne in kulturne dejavnosti v veliki meri preprečiti, kajti vse to so samo pokazatelji, da se je v družbi oziroma, če smo bolj natančni, v jedru samega človeka na njegovi življenjski poti nekaj spremenilo. Človek, ki je v svojem bistvu v resnici neomejen potencial, je skozi proces svojega odraščanja in pod velikim vplivom okolja in vzgoje ter seveda tudi drugih dejavnikov, ki pa jih tukaj ne bom poudarjala, padel iz svojega ravnovesja in njegov prosti čas ni porabljen funkcionalno.

Hiter tempo, ki ga narekuje življenje, stres, pogosto nezdravi partnerski odnosi in posledično odtujenost drug od drugega ter ne dovolj dobro blagostanje v družbi, so dejavniki, ki staršem ne pripomorejo, da bi v svojem prostem času lahko brezskrbno in konstruktivno uživali s svojimi otroki, se z njimi povezovali in ukvarjali v tej meri, da bi jih ves čas lahko spodbujali in motivirali k izražanju njihovih talentov, vozili na izven šolske dejavnosti, rekreacijo in kulturne dejavnosti ter z njimi aktivno preživljali svoj prosti čas, vsaj ne dovolj. In tudi, če se kot starši pri tem zelo potrudimo, življenja ne moremo vedno nadzorovati v tej meri, da stvari ne bi kdaj šle po svoje.

Gibanje, izražanje in zdrav ter uravnovešen način življenja, ki vključuje tudi zdrav način prehranjevanja, spanja in uspešnega izobraževanja pa je temelj zdravega, srečnega, samozavestnega in uspešnega oziroma uresničenega posameznika. Navadno je tako, da se življenjske navade in vedenjski vzorci staršev prenašajo na otroke, to se dogaja na popolnoma nezavedni ravni, zato je zelo pomemben življenjski slog celotne družine. Pomembno je, da se zavedamo, da iz malega zraste veliko, in da ni pomembno toliko, kaj svojim otrokom pripovedujemo temveč je bolj pomembno kaj smo oziroma kako živimo.

Kako in kaj bomo svoje otroke naučili v njihovem otroštvu in mladosti, bo postalo njihovo življenje, ko odrastejo. Pomembno je, da jih poleg tega, da sami živimo aktivno in zdravo, torej čim bolj kvalitetno življenje, spodbujamo in motiviramo k temu, da tudi sami doprinašajo v svoj zdrav razvoj, konstruktiven način razmišljanja in dojemanje sebe, se z njimi pogovarjamo, tako da nam izražajo, kaj se jim dogaja v šoli in med vrstniki, kakšna so njihova čustva in potrebe ter s tem ohranjamo pristen stik z njimi, spodbujamo pa tudi razvoj njihovih talentov skozi usmerjanje v športne in kulturne dejavnosti.

Kar se tiče zdravega načina mišljenja in čustvovanja, so to načini doživljanja sebe in sveta, lahko so pozitivni ali negativni, zato, kar je tukaj pomembno je predvsem to, da je otrok razumljen in sprejet, in da ima dovolj varnosti in ljubezni tudi takrat, ko so mu postavljene meje ali pa takrat, ko je pomembna disciplina.

Izmed vsega tukaj poudarjenega pa se mi zdi, da je najpomembnejša človekova potreba ravno potreba po sprejemanju, najprej sebe in svojega življenja, vseh izkušenj, lekcij in blagoslovov, saj brez njih mi ne bi bili takšni kot smo. In vedno smo na poti življenja natančno tam, kjer moramo biti, brez napak, saj je naše življenje rast in popotovanje duše, ki se uči in potuje iz teme v svetlobo. Ko sprejmemo, prenehamo kreirati napetosti in upor, s tem pa stvari 'stečejo', kar po domače pomeni, da je prvi korak k uspehu sprejemanje.

Šele takrat, ko znamo sprejeti, lahko izberemo prave in na dolgi rok uspešne strategije (življenjski slog), ki nam bodo omogočale življenje v skladu z lastno notranjo kvaliteto. V nasprotnem primeru bodo strategije kratkotrajne, nezadostne, skratka instantne, kar pa lahko pomeni korake nazaj oziroma gibanje v začaranih krogih. Sprejemanje v najbolj konstruktivni obliki se začne pri sebi, in ko osvojimo ta korak, lahko sprejemamo tudi druge brez obsojanja ali kritiziranja, in jih razumemo, tako kot poznamo in razumemo sebe. Iz tega razloga se delo in osebni razvoj začne pri nas samih, v naši psihi in ne le s spremembo zunanjih strategij.

Otrok med 5 in 8 letom starosti je v obdobju, ko so možgani najbolj aktivni. Takrat procesirajo, sprejemajo in integrirajo največ vtisov pridobljenih od zunaj zato je izredno pomembno, kako jih v tem času motiviramo in v kaj jih usmerjamo. Za celostni razvoj otroka je torej gibanje, šport in zdrav življenjski slog izredno pomemben in se v prvi fazi začne z igro.

Najprimernejši čas, ko se otroci lahko redno začnejo ukvarjati s športom, je nekje okoli 6. leta in naprej. Na začetku 2 do 3 krat tedensko in kasneje lahko tudi več. S tem otroci pridobivajo ne le na izboljševanju koncentracije in intelektualnih sposobnosti, disciplini in delovnih navadah, temveč ob učenju novih veščin in doseganju zastavljenih ciljev tudi na samozavesti. Ob tem krepijo zdravje, svoj fiziološki razvoj, to je razvoj srca, ožilja, pljuč in drugih organov, ukvarjanje s športom pa prav tako izboljša tudi otrokove gibalne sposobnosti in pripomore k zdravemu razmerju med telesno maščobo in mišično maso, s tem pa k optimalni telesni teži in zdravemu odnosu do samega prehranjevanja.

Ukvarjanje s športom prav tako vpliva na boljšo kakovost sestave kosti kot pri tistih, ki se s športom ne ukvarjajo. Pozitiven vpliv športa na otroke in mladino se izraža tudi skozi zdrav socialni in čustveni razvoj ter še iz druge strani podkrepljeno privzgojo pozitivnih vrednot, večja je odpornost imunskega sistema, manjša možnost za poškodbe in boljši razvoj motoričnih sposobnosti.

Spretnosti in znanja, ki jih otrok pridobiva skozi šport, mu koristijo ne le v obdobju, ko se s športom ukvarja, npr. sama uspešnost skozi uvrstitev na rang lestvici, ampak tudi kasneje, ko odraste, kar se odraža v njegovi vitalnosti in splošni uspešnosti v življenju.

Da bi otroci živeli zdravo in aktivno je torej pomembno, da jih k temu čim bolj spodbujamo ter da tudi sami živimo zdravo, aktivno in čim bolj izpolnjeno življenje. To je zelo pomembno. Le na ta način otrokom tudi na dolgi rok privzgojimo veselje do gibanja, zdravega načina življenja in športnega udejstvovanja.

 

Stella Lukner