Intervju s prostovoljko: Lea Jaklič
28.03.2025
Lea Jaklič je v Društvu Projekt Človek prostovoljka od leta 2018. Prostovoljsko delo opravlja v terapevtski skupnosti za zasvojene starše in njihove otroke.
Lea, kaj te je navdihnilo, da si se leta 2018 odločila za prostovoljstvo v Društvu Projekt Človek?
Na spletnih straneh sem zasledila, da v Društvu Projekt Človek, v Terapevtski skupnosti za zasvojene straše iščejo osebo za varstvo otroka v času terapevtskih skupin. Ker sem takrat imela kar nekaj prostega časa in ker me delo z »ranljivo« populacijo zelo zanima, sem se odločila, da pošljem prijavo. Kmalu zatem sem imela spoznavni sestanek in tako se je moja pot v Društvu Projekt Človek pričela.
Kako prostovoljsko delo dopolnjuje tvoje poklic in delo učiteljice razrednega pouka?
Morda na prvi pogled ni nekih vzporednic, vendar sem sama od prostovoljstva odnesla zelo veliko – skrb za sočloveka, delo z »ranljivo« populacijo, postavljanje mej, strogost a pravičnost. Prostovoljsko delo me je naučilo postavljati jasne meje, biti bolj odločna in predvsem stati za svojimi odločitvami.
Zaposlena si v osnovni šoli s prilagojenim programom – kako se to odraža v tvojem prostovoljskem delu?
Delo v osnovni šoli s prilagojenim programom je zelo raznoliko in pestro, tako je tudi v društvu. Nikoli ne veš kaj te čaka, vsak dan je drugačen in potrebno se je znati prilagajati. Moje delo se skozi prostovoljstvo kaže v tem, da v času mojega druženja z uporabniki veliko ustvarjamo, se igramo družabne igre, ...
Ustvarjalnost je res pomemben del tvojega dela. Kako vpliva na uporabnike in otroke v Terapevtski skupnosti za zasvojene starše in njihove otroke ter kaj jim prinaša?
Res je, zelo rada ustvarjam in to sem prenesla tudi na uporabnike. Ko pride čas mojega dežurstva točno vedo, da bomo del dneva namenili skupnemu ustvarjanju. Pomembno se mi zdi, da pri tem sodeluje cela družina oz. skupnost, saj se tako še bolj povežejo. Uporabniki so veseli, ker v večini primerov ustvarjamo uporabne izdelke, ki nato krasijo njihove sobe ali pa jih podarijo kot darilo.
Se spomniš kakšnega posebnega trenutka ali izkušnje, ki te je še posebej ganila ali ti ostala v spominu?
Najlepše spomine imam na tabore, ko vidim veselje in zadovoljstvo uporabnikov ob tem, ko se počutijo koristne in ko za svojo pomoč prejmejo pohvale. V veselje mi je tudi, ko srečam bivše uporabnike in vidim, da so se dobro znašli v življenju, predvsem pa njihovo hvaležnost, ki jo imajo do zaposlenih ter nas prostovoljcev, ki smo jim pomagali na njihovi poti. Lepo je biti del uspešnih zgodb.
Kako prostovoljsko delo vpliva nate osebno – kaj si se naučila in kako te je obogatilo?
Naučila sem se strogosti, postavljanja jasnih mej in poslušanja ter zmožnost slišanja. Predvsem sem se oklestila kar nekaj predsodkov, dobila priložnost pomagati ljudem, najbolj pomembno se mi pa zdi, da sem spoznala veliko različnih ljudi in dobila boljši vpogled v razumevanje različnih življenjskih situacij, kar je obogatilo tudi moje osebno in profesionalno življenje.
Kaj bi svetovala nekomu, ki razmišlja o prostovoljstvu, a še okleva, ali je to prava pot zanj?
Prostovoljstvo je top! Spozna se veliko različnih ljudi, ki tako ali drugače obogatijo tvoje življenje. Svoj prosti čas preživiš v družbi ljudi, ki jim tvoja družba veliko pomeni, počutiš se boljše, saj prispevaš k boljši družbi in za piko na i – najlepše je, ko vidiš, da si s svojimi deli nekomu pomagal do boljšega in lepšega življenja.
Prostovoljstvo v Društvu Projekt Človek ni le pomoč drugim, ampak priložnost za osebno rast, pridobivanje novih izkušenj in širjenje obzorij. Prostovoljstvo je vrednota – pridruži se nam in s svojim časom ter srčnostjo soustvarjaj boljši svet!
Kontaktna oseba:
Miran Pondelek, org. soc., strokovni delavec
E-pošta: miran.pondelek@projektclovek.si
