Intervju s prostovoljcem: Aleš Žnidar

Intervju s prostovoljcem: Aleš Žnidar

18.04.2025

Aleš, hvala, da si se odločili deliti tvojo izkušnjo prostovoljstva v Društvu Projekt Človek. Tudi ta tvoj prispevek bo, poleg aktivnosti, ki jih izvajaš, pomembno vplival na promocijo prostovoljstva in prikazal na kakšen način lahko vsak posameznik prispeva svoj drobec v mozaik k boljšemu življenju in sodelovanju v skupnosti.

Prostovoljec ni le družabnik, temveč pomemben del skupnosti. Kaj te je motiviralo, da ste se po končani študijski praksi leta 2015 odločili za vrnitev v Društvo Projekt Človek kot prostovoljec?

Najlepša hvala Miran tebi in Društvu Projekt Človek (DPČ) za možnost, da delim del svojih izkušenj. Motiviralo me je to, da sem preko sodelovanj z uporabniki v Reintegracijskem centru v Domu Vincenca Drakslerja (program CSD Gorenjska), kjer sem tudi delal, sodeloval tudi z uporabniki, ki so bili nekdanji uporabniki DPČ in preko sodelovanj z njimi sem zaznaval, da jih je DPČ dobro pripravil, postavil, za dobro komuniciranje, dobre načine, kompetence za komuniciranje vseh zadev, natančno spremljanje, vodenje financ, poglobljena razmišljanja o sebi, odnosih ipd. In, ko sem v septembru 2023 uspešno zaključil magisterij na Fakulteti za socialno delo, sem se odločil, da želim tudi sam še osebno in strokovno napredovati in da želim sodelovati z DPČ zato, da pridobivam še boljše kompetence in hkrati tudi dajem dobro znanje, izkušnje ipd., kar že imam.

V Programu za otroke in mladostnike (POM) sodeluješ pri vodenju skupin za otroke in mladostnike, aktivno se udeležuješ tudi taborov za otroke in mladostnike. Kako bi opisal svoje delo in izkušnje pri tem?

Moje delo oz. sodelovanja so takšna, da večinoma sodelujem v POM ob torkih popoldne na skupinah za mladostnice/ke na 14 dni, skupaj z Ano Marijo in Urško, ki zelo dobro vodita skupine in tudi drugimi prostovoljci. Na skupinah se pogovarjamo o mladostnikih, kako so, kaj se jim kaj dogaja v življenjih, odnosih, z njimi samimi in kako lahko napredujejo, drugače pogledajo na kakšne situacije, odnose, izzive, priložnosti, ki jih imajo in se jim dogajajo ipd.
Jaz, kot prostovoljec, prepuščam večino vodenja zaposlenim – Jadranki, Ani Mariji, Urški, Oskarju, ker se tudi jaz želim učiti od njih, kako sodelovati z mladostniki, kako komunicirati, voditi skupino ipd. Če in ko zaznam, da bi lahko kaj prispeval na skupini s čim kar bi rekel, da bi lahko mogoče pomagal kakšnemu ali več mladostnikom ali delovanju skupine, se vključim v debato in to podelim.
Dostikrat gre tudi za glasno razmišljanje, deljenje idej v sodelovanju z mladostniki in zaposlenimi in skupaj iščemo najboljše možne rešitve za mladostnike, ki bi jim lahko bile najbolj uporabne. Moje izkušnje pri teh sodelovanjih so dostikrat precej dobre, preko teh sodelovanj sem dostikrat dobil dobre feedbacke, da mi gre dobro in da dobro prispevam v skupini, v sodelovanjih z mladostniki in zaposlenimi, kar mi je dobro in me motivira, da nadaljujem z dobrim delom, sodelovanjem in z napredovanjem, osebnim in strokovnim, da sem lahko še boljši in da lahko dam še več.
Občasno, ko utegnem, sodelujem tudi na skupinah za starše preko Zooma, skupaj z Jadranko in Oskarjem, ki tudi zelo dobro vodita skupine in tudi tukaj podobno delujem in precej dobim tudi tu od zaposlenih in od staršev, kako sodelovati s starši, s čim vsem se, so se soočali starši, kaj se dogaja njim in mladostnikom in isto skupaj iščemo rešitve za njih. Na skupinah tudi precej dobim, dobre feedbacke, učim se od izkušenih zaposlenih in od mladostnikov ter staršev, tako da veliko dobim in sem za to zelo hvaležen.

Otroci in mladostniki, ki prihajajo v POM, se soočajo z različnimi izzivi – od duševnih stisk do vedenjskih težav. Kako kot prostovoljec prispevaš k njihovemu opolnomočenju in iskanju poti iz težkih situacij?

Jaz delujem tako, da sem na skupini čim bolj iskren in avtentičen, tudi oseben, če menim, da bi to njim lahko koristilo in strokoven, kolikor vem in znam. Z mladostniki se pogovarjam spoštljivo, dostikrat sem pozoren na njihove močne dele, kot jih jaz vidim in jih tudi namenoma jasno poudarim in jih pohvalim in pa tudi primerno podelim, če menim, da so kakšne zadeve, kjer bi lahko delovali bolje, drugače.
In, kot sem že omenil, gre dostikrat za to, da delim svoja razmišljanja na glas in skupaj z njimi se pogovarjamo in iščemo najboljše ideje, rešitve za njih, upoštevam njihove besede, ideje, predloge. Dostikrat mi je fino, ko prispevam k temu, da mladostniki začnejo dobro pomagati eden drugemu, med sabo, to se mi zdi zelo dobro. In v pogovorih želim biti tudi konkreten – kaj konkretno kdo želi, do kdaj ima načrt to narediti, kako konkretno, kdo mu lahko pri tem pomaga ipd.

Pogovorne skupine lahko mladim nudijo pomemben občutek pripadnosti in varnosti. Kako soustvarjaš prostor, kjer se lahko odprejo in razvijajo bolj zdrave odnose?

To soustvarjam z mojo iskrenostjo, pristnostjo, avtentičnostjo, da sem tudi oseben in strokoven. Od začetka mojega prostovoljstva do sedaj sem bil skoraj na vseh skupinah za mladostnike in mislim, da s tem se ustvari tudi iz moje strani neko znano okolje oz. ljudje in da lahko mladostniki preko več dobrih izkušenj na večih skupinah, bolj zaupajo nam, ki bolj vodimo skupino oz. tudi lažje delijo in zaupajo na skupini tudi med mladostniki.
Hkrati se mi zdi pomembno, da z mladostniki primerno podelimo tudi svoje izzive, napake, ki jih imamo, smo jih imeli in pokažemo, da nismo perfektni, da smo ljudje, ki imamo tudi svoje izzive in lahko podelimo kako smo kaj mi presegli, napredovali, dosegli nekatere cilje ipd.
Pomembno se mi zdi tudi to, da vejo preko naših sodelovanj, da želimo z njimi sodelovati tako, da uporabimo njihove ideje, da so aktivno vključeni v sodelovanje, reševanje izzivov za njih same, druge mladostnike ipd.

Kaj si se iz prostovoljskega dela v tem programu naučili o mladih danes? Je kaj, kar te je presenetilo ali ti je dalo posebno perspektivo?

Naučil sem se, da imajo nekatere svoje besede, s pomeni, ki meni še niso bili znani in dobivam vpoglede v to kaj se jim dogaja. Zdi se mi, da so internet, socialna omrežja ipd., za nekatere dosti pomembna, da so dosti na teh zadevah. Menim tudi, da če z mladostniki primerno komuniciramo, da imajo ogromne potenciale in lahko marsikaj dosegajo.
Dobro me je presenetilo, ko vidim, kako so nekateri napredovali, kako se po nekaj skupinah spremenijo na bolje, npr. iz razmišljanj, da ne vejo, kaj bodo delali tisti dan, preidejo na to, da gredo ponovno v izobraževanje, si sami poiščejo delo in delajo, ostanejo v delu – izjemno, izjemni premiki in dobre spremembe.
Dobro me je ponovno presenetilo tudi to in mi dalo posebno perspektivo, da nekateri tisti uporabniki, ki so dali čez že npr. Terapevtsko skupnost DPČ in/ali so v Centru za reintegracijo DPČ, da so zelo pomembni in dragoceni na skupini, z njihovimi izkušnjami, življenjskimi in DPČjevskimi, dobro komunicirajo in preko dobrih sodelovanj tudi pomagajo drugim mladostnikom, dobremu delovanju skupine ipd.

Tvoje delo poteka tudi na taborih za otroke in mladostnike. Kako takšna oblika neformalnega dela vpliva na mladostnike? Se tam vzpostavijo drugačne dinamike kot v pogovornih skupinah?

Tabori so po mojem mnenju zelo dobri za mladostnike. Jadranka in Oskar zelo dobro vodita tabore in mladostniki se tam eksponentno bolje in hitreje povežejo. Menim, da se tam mladostniki lahko spočijejo od vsakodnevnih obveznosti in izzivov s katerimi se soočajo, na bazenu, v savnah, preko sprehodov in druženj. Mladostniki imajo priložnosti, da se bolj poglobljeno spoznavajo med seboj, se učijo delovati, sodelovati v skupini, z drugimi ljudmi, njihovimi sovrstniki, ki se soočajo s podobnimi izzivi ipd.
Ni vedno tudi na taboru vse popolno, tudi tam se pojavijo izzivi in zaposlena in prostovoljci delujemo tako, da poizkušamo ponovno dobro sodelovati z mladimi, da rešujemo in presegamo tudi te, takšne izzive.
Na taboru so gotovo drugačne dinamike, kot na pogovornih skupinah, ni takšnih pogovornih skupin, kot so redno v POM, bolj gre za druženje, sproščanje, povezovanje mladih in omogočanje tudi takšnih dobrih izkušenj njim.

Kot magister socialnega dela imaš strokovno znanje s tega področja. Kako ti to pomaga pri prostovoljskem delu? Kaj si se naučili iz same prakse, česar ti študij ni mogel dati?

Ja, nekaj strokovnega znanja so mi predali in sem dobil na Fakulteti za socialno delo, ne toliko iz tega področja. Strokovno znanje sem dobival tudi preko še drugih izobraževanj in preko osebnih procesov napredovanj preko lastnih psihoterapij.
Strokovno znanje mi pomaga pri tem, kako se pogovarjati z ljudmi, na kaj biti osredotočen – npr. na pozitivne, dobre, močne zadeve, ki nam jih ljudje povedo in da prvo in najbolje skrbim zame v življenju in pri sodelovanjih z ljudmi in tako dobro skrbim zame in sem tako tudi najboljši možni zgled za druge, kot vem in znam in sem lahko ter lahko tako tudi več oz. bolje dajem drugim.
Nekaj zadev sem se naučil v Reintegracijskem centru v Domu Vincenca Drakslerja – kako komunicirati z uporabniki, kako dobro skrbeti prvo zame, kako dobro, primerno soočati uporabnike, ko delujejo neprimerno, gredo čez mejo ipd.
Iz prakse, kot prostovoljec sedaj v DPČ, sem se naučil, da želim še napredovati glede komunikacij z uporabniki, da želim še piliti te komunikacije. Potrjuje se mi, da je precej pomembna avtentičnost in strokovnost, profesionalnost. Praksa omogoča, da karkoli veš in znaš, lahko preizkušaš v sodelovanjih z ljudmi, tudi ob podpori, spremljanju izkušenih zaposlenih strokovnih delavcev in imaš priložnosti se osebno in individualno učiti, preko dobrih sodelovanj in tudi preko izzivov s katerimi se soočaš.
Nismo in ne rabimo biti perfektni in menim, da je pomembno, da tudi to vedo uporabniki, s katerimi sodelujemo in menim, da je pomembno, da smo iskreni in avtentični, da se tudi opravičimo, če smo naredili kakšno napako in da smo pripravljeni osebno in strokovno napredovati.

Veliko ljudi se ne zaveda, kako pomembna in dragocena je vloga prostovoljcev. Kaj bi sporočil tistim, ki razmišljajo, da bi se pridružili, a imajo pomisleke?

Če želiš osebno in strokovno napredovati, se pridruži :).
Učil se boš dobro skrbeti zase, dobro sodelovati z uporabniki, marsikaj boš dobival in dajal. Precej se lahko učiš in tudi lahko preizkušaš dobre načine sodelovanj z uporabniki v okolju, organizaciji, ki ima zaposlene izkušene ljudi, strokovne delavce, ki ti bodo pri tem pomagali, te usmerjali ipd.
Pomisleki so normalni, je pa fino, če se o vsem lahko pogovoriš z zaposlenimi.

Prostovoljstvo pogosto prinaša tudi osebno rast. Kako to delo vpliva nate kot osebo?

To delo oz. sodelovanja mi precej dajejo – pokažejo mi, da mi gre in kje mi gre dobro, hkrati pa tudi lahko vidim, kje se še soočam z izzivi, kje še lahko napredujem. Učim se od izkušenih zaposlenih strokovnih delavcev in od njih zelo veliko dobim – kako bolje komunicirati, sodelovati z uporabniki, še posebej v situacijah, ko pride do soočanj, postavljanj mej, doslednosti glede dogovorov in hkrati tudi fleksibilnosti glede dogovorov, kako se odločati glede tega, kako to komunicirati ipd.
Torej osebno in strokovno rastem in napredujem, za kar sem zelo hvaležen zaposlenim strokovnim delavcem in DPČ. :)

Če bi lahko v enem stavku povzel pomen prostovoljstva, kaj bi rekel?

The secret of living is giving :) – Tony Robbins, torej skrivnost življenja je dajanje :).

Ob koncu se želim še enkrat iskreno zahvaliti DPČ in še posebej Jadranki, Ani Mariji, Urški in Oskarju ter Suzani in Miran tebi – najlepša hvala za možnosti, da lahko sodelujem z vami in z uporabniki v DPČ, na skupinah, na taborih, izobraževanjih ipd.

Želim vam, da bo POM še naprej tako uspešen in da bo omogočal čim več uporabnikom dobre izkušnje, da dobro napredujejo in enako želim DPČ, da bo še naprej ena izmed boljših organizacij v sociali v Sloveniji in da bo čim bolje skrbela za zaposlene, uporabnike in tudi prostovoljce :).

Najlepša hvala in srečno :).

Prostovoljstvo v Društvu Projekt Človek ni le pomoč drugim, ampak priložnost za osebno rast, pridobivanje novih izkušenj in širjenje obzorij. Prostovoljstvo je vrednota – pridruži se nam in s svojim časom ter srčnostjo soustvarjaj boljši svet!

 

Kontaktna oseba:
Miran Pondelek, org. soc., strokovni delavec
E-pošta: miran.pondelek@projektclovek.si