Učinki rednega kajenja konoplje na mladostnike: Blokada veščin in identitete

24.11.2025

Obdobje mladostništva je period življenja v katerem mladostnik pridobiva nove izkušnje, uči se komunikacijskih in socialnih veščin, preizkuša svoje sposobnosti v različnih situacijah, raziskuje svoje interese, gradi identiteto, išče prostor v družbi vrstnikov in okolju v katerem živi. Navedene procese redna uporaba konoplje lahko popači, upočasni in blokira. Mladostništvo je predpriprava za samostojno in odgovorno življenje, ki ga uporaba konoplje onemogoča na način, da mladostnik vedno išče berglo na katero se lahko nasloni namesto, da se nauči stati na lastnih nogah. To pomeni po eni strani, da mladostnik ne verjame popolnoma v lastne potenciale, ki mu pomagajo pri reševanju stisk, soočanju z neznanimi situacijami in preseganju frustracij, ki jih doživlja in po drugi strani, da ne zna ali ne zmore iz lastnih potencialov potegniti maksimum, ki bi mu ponudil občutek zadovoljstva in zadostnosti. Konoplja med ostalim raste v naravi in ji zaradi tega rečemo, da je naravna. To pa ne pomeni, da je zaželena in priporočljiva snov za oblikovanje in utrjevanje mladostniških možganov, ki se razvijajo do 24. leta starosti ali še dlje. Nasprotno, za njihove možgane je posebej strupena. Vse rastline iz narave ne uporabljamo, ker vse niso dobre za naše telo in psiho kljub temu, da so naravne. Uporaba konoplje je namenjena lajšanju simptomov pri nekaterih težkih bolezni in s tega stališča, zakaj bi jo uporabljal en zdrav mladostnik? Tudi takšna konoplja se izdeluje v medicinske namene v strogo predpisanih in standardiziranih pogojih, ki zagotavljajo kakovost. Mladostnik, ki doživlja stiske ali se dolgočasi ima nalogo poiskati drugačno pot iz te neprijetne pozicije pri čem mu na daljši rok konoplja ne bo pomagala. Mladostniki potrebujejo treznost, da bi se opolnomočili za življenje. Treznost pomeni prisotnost, zbranost in fokus na življenjske cilje, ki jih mladostnik želi doseči. S ponavljanjem omame se mladostnik oddaljuje od sebe in zunanjega sveta. Notranja doživetja in čustva niso več pristna temveč so umetno pridobljena in zamegljena. Z uporabo konoplje mladostnik razvija in utrjuje vzorce življenja v enem vzporednem svetu, ki ni usklajen z realnostjo in vsem kar ona ponuja in hkrati zahteva od posameznika.

Redno kajenje negativno vpliva na ustvarjanje navad, spomin, učenje, pozornost, zaznavanje, odločanje, čustveno stabilnost, obvladovanje impulzov, kontrolo vedenja, strukturo dneva, interese in motivacijo. Povečano je tveganje za respiratorne bolezni, prometne nesreče, uporabo drugih psihoaktivnih snovi, razvoj zasvojenosti, psihotične motnje, tesnobne in panične znake. Bioritem mladostnika se poruši. Npr. težko zvečer zaspi ali se s težavo zbudi zaradi česa zamuja k pouku s čem časovno premakne ali ne opravi svoje obveznosti in načrte za ta dan. Telo in psiha se znajde v stanju stresa zaradi polovičnega opravljanja ali opuščanja dnevnih dejavnosti. Razpoloženje niha od otopelosti, praznine, brezbrižnosti do razburjenosti, agresije, tesnobe in dobrovoljnosti dokler ne izginejo učinki konoplje V svoji glavi, mladostnik je kreativen, ima veliko idej in občutek, da bo z lahkoto nekaj naredil kar se v realnosti ne zgodi, ker se ne premakne v realizaciji tega kar si je zamislil. Dotedanje interese in hobije zanemarja in večino reči, ki zahtevajo napor in trud postavi na stranski tir. Povezuje se z drugimi mladostniki, ki uporabljajo konopljo in to postane večinoma njihova osrednja točka druženja, povezovanja in zabave. Odmika se od vrstnikov, ki konopljo ne uporabljajo. Nastanejo težave v odnosih v družini, v šoli in družbi nasploh. Postane nemotiviran za opravljanje vsakdanjih aktivnosti, manjka mu ambicij ali ambicije, ki jih ima ne doseže.

Tveganje za zasvojenost in resnejše težave postane visoko, ko snov/ substanca začne kontrolirati mladostnika in ne več mladostnik njo. Ona mu narekuje način in ritem življenja. Postane del njega, ker je konstantno prepleten z njo. Užitek postane zloraba, ki vodi v zasvojenost. Mladostnik se s časoma začne zavedati škodljivosti konoplje in njenih negativnih učinkov na njegovo osebnost in odnose ampak kljub temu se ji ne more odpovedati in prenehati z uporabo. Misli so v veliki meri usmerjene na to kdaj bo ponovno posegel po substanci. To trdovratno hrepenenje po občutku omamljenosti ne glede na to ali mladostnik ima resne težave ali si z njo samo želi popestriti svoj dan ter počutje nam kaže v smer, da mladostnik potrebuje pomoč in podporo k spremembi svojega življenjskega stila.

Mladostnik pride v stik s sabo oz se »strezni« in ugotovi, da ima resen problem, ko začne v šoli popuščati, ker pridobiva slabe ocene zaradi katerih ima popravne izpite ali ne naredi letnika, ko večkrat ponavlja razred ali se začne izredno izobraževati npr. pri 18 letih, ker mu ni uspelo narediti 1. letnika SŠ, ko dobi npr. ukrep pred izključitvijo iz šole zaradi neopravičenih ur. S starši in sorojenci prihaja v konflikte, ker opažajo negativne spremembe v njegovi osebnosti in vedenju, ga opozarjajo ali poskušajo postaviti meje doma, ki jih se ne drži. Zanemari treninge, hobije, interese. Zapade v družbo uporabnikov konoplje, slabo družbo ali izgubi prijatelje, ki zagovarjajo zdravo in trezno življenje. Dobi ukrep obiskovanja svetovalnice iz strani sodišča ali CSD s ciljem, da vzpostavi in vzdržuje abstinenco ter spremeni svoj način življenja. Vse to mladostniku kaže, da ne napreduje oz stagnira ali nazaduje na večini področij svojega življenja. Zaradi tega čuti naveličanost, razočaranje nad sabo, ima občutke krivde in slabo vest. V tem procesu ozaveščanja lahko se pojavi želja po spremembi in boljši verziji samega sebe. Na žalost, mladostniki večinoma odprejo oči, ko se pojavijo konkretne in globlje težave, ki zahtevajo več vložka energije in časa, da bi se dosegle spremembe.

Potrebno je ločiti med eksperimentiranjem s konopljo in njeno škodljivo rabo. Eksperimentiranje s konopljo ne vodi nujno v škodljivo rabo ali zasvojenost. Ni vedno alarm, da je z mladostnikom nekaj hudo narobe ali da ima resne težave, ker je poskusil ali je nekajkrat užival konopljo. Potrebno je pogledati širši spekter dejavnikov od genetike, družinske zgodovine, osebnosti mladostnika, pogojev v katerih živi, njegove pozicije v medsebojnih odnosih itp. Lahko je tenka je meja med eksperimentiranjem – najstniško fazo in škodljivo rabo. Za mladostnika, ki je dovzeten oz ima osnovo za kakšno psihično bolezen ni priporočljivo, da posega po nobenih psihoaktivnih substancah in tudi po marihuani ne. Dejanski znaki, da konoplja otroku škoduje so takrat, ko pri mladostniku zaznamo ponavljajoče negativne spremembe predvsem v njegovem vedenju in delovanju Če starši odkrijejo, da njihov mladostnik uporablja konopljo naj prvo premislijo sami pri sebi kaj za njih to pomeni in kakšen je njihov odnos do konoplje, potem se pogovorijo s svojim partnerjem s ciljem, da uskladita mnenja, skupaj naredita načrt kako bosta pristopila k temi pogovora s svojim mladostnikom in šele takrat se z njim pogovorijo. Dober pristop je vedno odkrit in umirjen pogovor. Starši povejo kaj so zaznali, kako se na njiju to odraža in vprašajo mladostnika, kaj bi jim on na to temo povedal. Pomembno je, da se mladostnika ne postavi v manj vredno ali ponižujočo pozicijo, ker je več možnosti, da mladostnik iskreno predstavi dejansko stanje, če se mu pristopi kot sebi enako vrednemu sogovorniku brez pametovanja, moraliziranja in obsojanja. Na osnovi enega pogovora starši morda ne bodo zaupali svojemu mladostniku in njegovi besedi, da je z marihuano samo eksperimentiral. Zato je zelo pomembno, da spremljajo njegovo vedenje, ki je najboljši pokazatelj tega ali mladostnik eksperimentira ali je »zabredel« v bolj škodljivo rabo konoplje. V primeru, da starši ne vejo kako naj se odzovejo in kaj lahko naredijo s to informacijo, da njihov mladostnik uporablja konopljo lahko poiščejo inštitucijo ali program, ki sprejema mladostnike, ki imajo probleme v odraščanju ali ki uporabljajo psihoaktivne snovi. Strokovni delavci bodo staršem pomagali, da ocenijo situacijo mladostnika, da naredijo strategijo kako mu pristopiti, kako mu pomagati (postaviti določene meje in doseči dogovore), z eno besedo jih bodo opolnomočili kako delovati odvisno od njihove aktualne situacije. Ne glede na dejstva, ki jih starši bodo izvedeli je pomembno, da jih ne postavijo na prvo mesto. Na prvem mestu je razumevanje in sprejemanje mladostnika z vsemi njegovimi plusi in minusi. To je temelj za vzpostavljanje varnega in zaupnega odnosa v katerem se kombinirajo pravila, meje in dogovori s sočutjem in spoštovanjem.

 

Jadranka Ivanković, univ. dipl. soc. ped., strokovna delavka, vodja programa POM