Naj bodo prazniki priložnost za pristno bližino, ne za navidezno popolnost

17.12.2025

Ko se približujejo prazniki, se pogosto znajdemo v spirali pričakovanj.
Kaj vse moramo pripraviti, speči, okrasiti. Kako mora dom izgledati. Kako mora družina delovati. Kako moramo imeti popolne fotografije. 
In prav v tej želji po »popolnih« praznikih pogosto spregledamo njihov pravi pomen.

Za mlade – še posebej za tiste, ki se soočajo s stiskami, notranjimi boji ali negotovostjo – prazniki niso vedno lahki. Opazujejo napetost odraslih, čutijo njihov pritisk, da morajo biti dobre volje, in hitro dobijo občutek, da morajo tudi oni igrati neko vlogo. 

A prazniki niso projekt, ki ga moramo popolno izpeljati.
So priložnost.

Priložnost, da smo skupaj brez urnikov in pritiskov.
Da smo prisotni – tudi če nismo popolni.
Da se pogovarjamo, se smejimo ali samo sedimo drug ob drugem.

Ni pomembno, ali je miza popolno pogrnjena in ali so na njej ravno prave jedi. 
Pomembno je, ali se ljudje, ki sedijo ob njej počutijo sprejete.

Včasih je največje darilo mladostniku to, da vidi starša, ki si dovoli reči:
»Ni pomembno, da naši prazniki izgledajo krasni navzven, pomembno je, da se mi dobro počutimo.«