Kultura kot živo tkivo programa Društva Projekt Človek

19.12.2025

V prvem letu sodelovanja v projektu Kultura in duševno zdravje se je Društvo Projekt Človek osredotočilo na razvoj in preizkušanje pilotskih projektov na presečišču kulture, umetnosti in duševnega zdravja. Gre za področje, ki je v slovenskem prostoru še vedno razmeroma novo, hkrati pa se organsko povezuje z dolgoletno prakso društva, ki že več kot 30 let deluje na področju celostne obravnave ljudi z izkušnjo zasvojenosti in drugih psihosocialnih stisk.

Pilotski projekti in odkrivanje moči ustvarjalnosti
Če omenimo le dva večja pilotska projekta Dvojina, Zavod Carnica in film Otroci tretje minute, mladinske sekcije Teatra Janez Jalen, lahko po odzivih uporabnikov naših programov ugotovimo, da so takšne aktivnosti doživete kot spodbudne in sproščujoče ob tem pa pri njih pomembno povečujejo občutek uspešnosti.

Umetniško-terapevtski projekt Dvojina, ki ga je vodila Nina Vastl Štefe, je močno potrdil terapevtski potencial tovrstnih intervencij. Gre za tekstilni projekt z družbenimi učinki, kjer pari uporabnikov skupaj ustvarjajo dekorativno blazino. Udeleženci delavnice, mladostniki, uporabniki stanovanjskih programov ter osebe na prestajanju kazni zapora, so poročali o občutkih povezanosti, sproščenosti in pomirjenosti. Kot je eden od udeležencev strnil svojo izkušnjo: "Delavnica je bila zelo prijetna, sproščujoča in pomirjujoča. Želimo si, da bi v DPČ še kdaj lahko ustvarjali z Nino." Ta odziv kaže na izjemno pozitivno sprejetost dopolnilnih kulturnih in umetniških vsebin s strani uporabnikov.

Gostitev in sodelovanje s številno filmsko ekipo Teatra Janez Jalen pod producentskim vodstvom Helene Konda, je ponudilo normalizacijo okolja terapevtske skupnosti, saj jo je odprlo navzven ter s tem zmanjšalo stigmo in predsodke na obeh straneh. Uporabniki so s svojo strpnostjo, omogočanjem prostora in tišine med snemanjem prispevali k ustvarjanju umetniškega dela. Ta občutek, da so pomemben del uspeha projekta in da njihovo okolje služi višjemu cilju, krepi njihovo samospoštovanje in občutek lastne vrednosti.

Izzivi in tankočutnost pri načrtovanju
Obenem pa so te aktivnosti razkrile tudi pomembne izzive: potrebo po skrbnem skupnem načrtovanju, prilagajanju specifikam stanovanjskih programov ter visoko stopnjo tankočutnosti do zasebnosti, varnosti in osebnih meja uporabnikov. Za nekatere so nepredvidljive situacije in novi obrazi izziv in sprožilec, zato takšni projekti zahtevajo več časa, priprave in sodelovanja med umetniki, strokovnimi delavci in uporabniki. Naša posebna pozornost je bila namenjena temu, da kulturne aktivnosti niso dodatek »od zunaj«, temveč se smiselno vključujejo v obstoječe programe in vsakdanje življenje uporabnikov.

Kultura kot ključna dopolnilna vsebina programa
V Društvu Projekt Človek ustvarjalnost in kulturo organsko vključujemo v naše programe že od samega začetka, kar se kaže v raznolikih dejavnostih – od internega časopisa, ki ga izdajajo uporabniki, do gledaliških predstav in vključevanja v vse zvrsti umetnosti. To dolgoletno predanost smo v prvem letu projekta Kultura za duševno zdravje nadgradili z novimi sodelovanji na področju filma, gledališča in glasbe, obiski kulturnih dogodkov ter strokovnimi posveti. Vse te aktivnosti potrjujejo naše ključno sporočilo: kultura v naših programih ni zgolj obogatitev prostega časa. Je pomembna dopolnilna vsebina, ki neposredno podpira osebni razvoj uporabnikov, krepi socialne veščine in občutek pripadnosti ter vzpostavlja stik s širšo skupnostjo.

Prvo leto projekta je bilo tako predvsem leto učenja, preizkušanja in refleksije. Ugotovitve kažejo, da je smer prava, a da razvoj presečnega področja kulture in duševnega zdravja zahteva čas, stabilna partnerstva in prostor za postopno gradnjo.

Razvoj Socialnega predpisovanja
Pomemben del prve faze projekta je bilo tudi raziskovanje in spoznavanje koncepta in dobrih praks skupnostne obravnave in socialnega predpisovanja (Social Prescribing), ki je v slovenskem prostoru še dokaj neznan. Ugotovitve so pokazale, da je področje skupnostne obravnave dobro opredeljeno v Zakonu o duševnem zdravju. Številne prakse, ki bi jih lahko uvrstili pod skupni imenovalec socialno predpisovanje pa se izvajajo na nivoju primarnega zdravstva v Centrih za krepitev zdravja, v okviru skupnostne obravnave na Centrih za socialno delo, v nekaterih zdraviliščih in zagotovo še marsikje. Prav tu se odpira prostor za razvoj novih povezav in sodelovanj za razvoj tega področja v katerih lahko ima Društvo Projekt Človek aktivno vlogo.

Hkrati smo začeli krepiti notranje zmogljivosti in prepoznavati lastne vire za razvoj mentorstva in socialnega predpisovanja. Naši strokovni delavci z znanjem na presečnem področju kulture in duševnega zdravja predstavljajo zalogo za učno bazo usposabljanj. S tem ustvarjamo prostor za razvoj modelov, ki bodo omogočali sistematičen, strukturiran pristop in merjenje učinkov po merilih javnega zdravja.Ugotavljamo, da ima Društvo Projekt Človek pomemben potencial za soustvarjanje modelov, ki bi lahko v prihodnje dopolnjevali obstoječe zdravstvene in socialnovarstvene sisteme.

Prihodnji poudarki in mednarodna konferenca
Sodelovali smo pri organizaciji mednarodne konference ZDRAVJE IN DELO: Izgradnja dobrega počutja skozi umetnost v skupnostih in na delovnih mestih, ki je potekala 9. in 10. septembra 2025 v Ljubljani in je bila ključna platforma za izmenjavo znanja in prepoznavanje slovenske specifike. Konferenca je potrdila, da je čas naklonjen spreminjanju politik, ki bi omogočile neposredno financiranje kulturnega udejstvovanja za podporo duševnemu zdravju.

Posebno dragoceno potrditev našega pristopa smo prejeli tudi ob obisku tujih partnerjev, udeležencev konference, ki so se v okviru študijskega obiska v Društvu Projekt Človek seznanili s slovensko značilnostjo, ki je močna ljubiteljska kultura in dostopnost umetnosti vse od otroštva naprej. Rarita Zbranca, vodja projekta CARE, je ob tem povzela: "Ob vseh konferencah, regulacijah in razpisih se včasih zdi, da malce dušimo tisto prvinsko iskrico ustvarjalnosti. Na koncu pa ugotovimo, da bistvo ni novo – le spomniti se moramo nanj."

Vstopamo v drugo leto projekta, opremljeni z dragocenimi spoznanji iz pilotskih projektov in v naslednji fazi projekta načrtujemo intenziviranje aktivnosti na področju socialnega predpisovanja in nadaljnje izvajanje inovativnih kulturnih intervencij, tudi z izbranimi projekti na prvem in drugem Razpisu za razvoj in izvedbo projektov na področju kulture in zdravja v Sloveniji v letu 2025 in 2026.

Kultura za duševno zdravje - umetnost ni le estetski izraz, temveč pomemben vir dobrega počutja.
V Društvu Projekt Človek, uporabniki, zaposleni in prostovoljci, skupaj razvijamo inovativne pristope, ki presegajo meje posameznika in ustvarjajo skupnost opolnomočenih ljudi. Z vključevanjem kulture, umetnosti in rokodelstva soustvarjamo bolj odprto, čutečo in vključujočo družbo.

 

Kontaktna oseba:
Božena Blanuša, dipl. org. in men. socialnih dejavnosti, strokovna delavka
E-pošta: bozena.blanusa@projektclovek.si
Telefon: 041 311 530