DPČ hribolazenje - Utrinki s pohoda na Kofce

30.07.2026

Na pot smo se ob 6h zjutraj odpravili s kombijem. Vodnik je bil Franci, spremljala pa nas je tudi Urška. Vreme nam je bilo naklonjeno. Bilo je toplo, a tudi oblačno, tako da je bilo kar prijetno.

Parkirali smo na velikem parkirišču in štartali po zastavljeni poti. Vzpenjali smo se po strmi planinski poti. Franci je izbiral bližnjice katere so bile kar zahtevne, ampak se nam je pristajalo prepotiti in se potruditi. Glede na to, da smo med potjo peli in se smejali, očitno ni bilo tako hudo.

Pot nas je vodila skozi gozd, nato se je nadaljevala po razglednem travniku. Ko smo prispeli do Doma na Kofcah smo se ustavili, si vzeli pol ure počitka za malico, klepetanje in slikanje, nato pa smo odšli dalje proti zastavljenemu cilju. Srečali smo kravice in pa tudi konje, ki so se svobodno sprehajali po jasi. Božali smo jih in se z njimi tudi slikali. Mislim, da smo bili nad tem kar vsi navdušeni in veseli. Sledil je še en strm (po)dvig proti vrhu. Pot je bila bolj kamnita, naprej se je vzpenjala čez kratek pas rušja in se nadaljevala po stranskem grebenu Košute.
Dalje je pot postajala vse bolj razgledna, še vedno strma in pa tudi neoznačena. Sledili smo Franciju in mu zaupali, da nas bo pripeljal do vrha. Seveda nas ni razočaral.

Splačal se je vsak korak. Razgled na vrhu je bil dih jemajoč. Tam smo si res vzeli kar nekaj časa za počitek, drugi del malice in pa tudi slikanje. Občudovali smo okoliške vrhove. Franci nam jih je vse naštel in poimenoval, a se žal ne spomnim imen. :)
Do avta smo se vrnili vsi, tudi tisti, ki smo že pred štartom najavljali, da se najbrž ne bomo, saj se nam je zdel vrh zelo daleč in pot naporna. Res je bilo na trenutke malce težko, ampak je bilo vredno truda in napora.

Zahvalila bi se tudi Franciju, saj nam je privoščil dovolj postankov da smo zadihali.

Lep pohod.