Zdrav duh je v zdravem telesu

30.07.2018

Leta odraščanja so leta, ko se veliko sprašujemo, o sebi, o svetu, o smislu življenja in o veliko stvareh povezanih z življenjem. V času mladostništva prevladuje potreba po ustvarjanju slike o samem sebi. Razmišljamo o tem, kam si želimo, kakšni so naši cilji, kako si bomo določili svojo pot, kaj bi v življenju radi počeli in kakšna stališča zavzeli. V tem občutljivem času čutimo potrebo po oblikovanju edinstvene osebnosti, ki bo izstopala od drugih, a hkrati bila povezana s skupino. Biti povezan s skupino pa pomeni prispevati svoj delež in podrediti določena svoja mnenja za sodelovanje, za »članstvo«. Človek je v večinskem deležu socialno bitje. Za svoj obstoj nujno potrebuje druge ljudi, s katerimi vstopa v različne odnose.

Pri ukvarjanju z različnimi športnimi dejavnostmi se plete veliko število različnih medosebnih stikov. Prihaja do sodelovanja v skupini ljudi, do različnih konfliktnih situacij, navezovanja prijateljstev in tesnejših vezi. Šport ni samo odnosno okolje. Ko govorimo o športu, moramo ločevati med profesionalnim ukvarjanjem s športom in rekreativnim posvečanjem različnim športnim dejavnostim. O profesionalizmu govorimo takrat, ko gre za dejavnost, s katero se oseba preživlja in ima status športnika. Pojem rekreacija pa predstavlja posamezniku njegov prosti čas, oseba pa za svoje preživetje opravlja drugo dejavnost. V vsakem primeru pa govorimo o dejavnosti, aktivnosti, delu, fizičnem naporu, ki ga izvajamo zavestno – torej nihče nas v to ne sili, za šport se odločimo sami.

Zakaj pa bi človek zavestno izvajal telesno aktivnost, katera zahteva napor, vztrajnost, delo, potrpljenje, marljivost, zavzetost, odrekanje, itd.? Že v prazgodovini se je človek ukvarjal z lovom, bojem za preživetje, moral je biti dnevno fizično aktiven, da je ohranjal svoj obstoj. Z razvojem se je fizična aktivnost postopno zmanjševala in začela se je pojavljati miselnost, da manj fizičnega dela predstavlja več udobja in posledično več zadovoljstva, sreče, zdravja, veselja, denarja in še marsičesa. Dogaja pa se obratno, torej ob prevladujočem sedečem načinu življenja obdanega s tehnologijo, ljudje dnevno bežijo v naravo, v gibanje in na različne oblike vodenih rekreativnih športov in vadb. S povečanjem telesne nedejavnosti se je povečala potreba ljudi po gibanju, zgodilo se je ravno nasprotno od pričakovane miselnosti.

Ko začenjamo razmišljati o tem ali naj bi se športno udejstvovali, se pojavijo različna vprašanja: Kaj bi sploh lahko počeli? Kako se tega lotiti? Kdaj začeti? Na kakšen način? Pri iskanju odgovorov je pomembno, da vemo, kakšen cilj zasledujemo. Ali je to hujšanje, ali gre za skrb zase in za dobro počutje, ali bi se radi družili in ob tem uživali, ali morebiti kaj drugega. Vedeti moramo, kaj je tisto, zaradi česar bi sploh trenirali. Na začetku je pomembno, da si zastavimo prioritetni cilj, ki ga želimo doseči. Seveda pa cilj sam po sebi ni dovolj. Vemo, da bo za dosego tega cilja potrebno veliko dela, napora, časa, energije, odrekanja in še marsičesa. Pomembna komponenta je tudi izbor dejavnosti oziroma aktivnosti, s katero se želimo ukvarjati. Na podlagi primernega izbora vsebine treninga lahko dosežemo zastavljeni cilj. V nasprotnem primeru se kaj hitro zgodi, da obupamo že preden smo se lotili.

Trajno udejstvovanje je ključ za dolgotrajni uspeh, ki temelji na užitku, ki ga ukvarjanje s športom prinese. Govorimo o dobrem psihofizičnem počutju ter v končni fazi zdravem načinu življenja. Na tej točki velja omeniti tudi negativne strani športa, kot so: poškodbe, padci, zlomi, dolgotrajne posledice in podobno. Vse to so zadeve, ki nisi prijetne. Tukaj se nam zopet lahko pojavi vprašanje, zakaj bi potemtakem sploh zavzeli aktivni življenjski slog? Zanimivo, odgovor se nam ponuja sam od sebe.

Če pogledamo na življenje na splošno, vidimo, da za karkoli se odločimo, prinaša posledice - tako pozitivne kot negativne. V življenju ni popolnosti kot take, ni absolutnega dobrega, vse poteka v relativnih dimenzijah. Torej težko govorimo o absolutno pravi odločitvi. Lahko pa izbiramo in v tem imamo svojo moč – moč izbire. Osredotočimo se na pluse in minuse ponujene možnosti ter sprejemamo posledice izbrane odločitve in želimo rasti na napakah. Isto velja pri športu.

Izbira je vedno naša. Torej, če se odločimo in si izberemo čips, TV in računalnik, moramo sprejeti tudi posledice, ki so ravno tako neprijetne. Nihče ni namreč zadovoljen s preveliko količino maščobe na telesu, z nakopičenimi odvečnimi kilogrami, kar prinaša slabo počutje, depresijo, manjvrednostne komplekse in druge motnje. Zavedati se moramo, da ni potrebe, da bi za spremembo načina življenja žrtvovali sami sebe. Gre za majhne korake, za male vsakodnevne spremembe, ki na dolgi rok stremijo k dinamičnemu življenjskemu slogu. Namesto 1 km z busom, se odpravimo peš, ali pa namesto z dvigalom gremo po stopnicah, da izkoristimo ponujene priložnosti za vnos gibanja v svoja življenja.

Na vprašanje kako izvedeti, kaj je za vsakega posameznika primerno, si mora odgovoriti vsak sam. Čas mladostništva pa je tisti, v katerem se spoznavamo, iščemo različne poti, iščemo sami sebe, raziskujemo okolico in druge ter oblikujemo svojo edinstvenost. Že s tem, ko raziskujemo, odkrivamo. Pomembno je, da si znamo prisluhniti in začutiti sebe. Tukaj igra telo pomembno vlogo, saj nam sporoča, kaj v določenih trenutkih občutimo, kje nas boli, kateri strahovi nas preganjajo itd.

Telo začuti praktično vse, ker je pač naravno ustvarjen stroj, je predmet, lahko ga otipamo, vidimo. Globlji del nas pa je neotipljiv, neviden, pa vendar obstaja in iz tam izhajamo. Ta globlji del nas se izraža skozi telo, zato je pomembno, prisluhniti sporočilom telesa, tako lahko izvemo, kdo smo, kam gremo, s katerim športom želimo obogatiti svoje življenje ipd. Prisluhnimo svojemu telesu, svojim občutkom, opazujmo sebe. Svoje ugotovitve si zapisujmo: kaj smo počeli, kako smo se ob tem počutili ter kaj nam je to prineslo. Tako lahko spremljamo svoj napredek. Razmislimo o naslednjem reku: »zdrav duh je v zdravem telesu«.