Blog

Želim si živeti v družbi, ki se ne sramuje duševno bolnih. V družbi, kjer so duševne bolezni videne kot enako legitimne fizičnim boleznim ali poškodbam. V družbi, v kateri obiska psihiatra ne spremlja nič večja stigma kot obisk splošnega zdravnika. Prav tako pa si želim družbe, ki bi duševno zdravje slavila in prioritizirala, kot to počnemo s telesno kondicijo in počutjem. Sanjam o družbi, ki je normalizirala odkrite pogovore o mentalnem zdravju; o družbi, ki je spoznala, da jo tabuji zastrupljajo, da se iz stigme rodi strah in iz predsodkov sovraštvo; o družbi, ki je nestrpna do nestrpnosti in strpna do drugačnosti.